FILIPPO BRUNELLESCHI

UVOD

Filippo Brunelleschi je ena od tistih prelomnih oseb, ki so korenito spremenile tok umetnosti. S svojo izjemno domiselnostjo, ki je izhajala iz širokega nabora različnih znanj ter seveda želje po preseganju znanega, je vplival na razvoj renesančne umetnosti. Svojo slavo je dosegel z izpeljavo enega najzahtevnejših gradbenih projektov tistega časa – izgradnjo kupole florentinske katedrale.

Slika 1:, Filippo Brunelleschi, 1436, Florentinska katedrala

ŽIVLJENJEPIS

Filippo Brunelleschi se je rodil leta 1377 v Firencah v Italiji. Bil je sin uglednega notarja; ta ga je izučil pisanja in računanja, ker pa je že v mladih letih kazal zanimanje za umetnost in ročne spretnosti, ga je oče poslal k prijatelju zlatarju, kjer se je izučil risanja, in seveda, zlatarstva.
Druženje s tedanjimi učenjaki je v njem vzpodbudilo željo po učenju številnih znanj, zaradi česa je postal vsesplošno uspešen in slaven, saj je s svojim delom prispeval k novostim na najrazličnejših področjih (arhitektura, likovna teorija, inženirstvo, kiparstvo…).
Najbolj je poznan po izgradnji kupole na katedrali Santa Maria del Fiore v Firencah, kjer je s svojo domiselnostjo razrešil več desetletno tehnično težavo – premer je bil ogromen in obstajala je grožnja, da bi se kupola zaradi višine, ki jo je zahtevala, podrla. Dvojna lupina, ki jo je Brunelleschi uporabil, je predstavljala precejšnjo revolucijo v arhitekturi, s to rešitvijo je močno vplival na nadaljnji razvoj arhitekturne umetnosti.
Brunelleschi je za časa svojega življenja postal tako znan, da ga je k sebi povabil med drugim tudi Markiz iz Mantove; tam je l. 1445 naredil načrte za jez na reki Pad. Klicali so ga predvsem na posvete pri gradnji raznih svetišč; da je naredil izhodiščne makete ipd.
Umrl je aprila leta 1446, star 69 let. Domovina ga je objokovala, pokopali pa so ga v Santa Maria del Fiore v Firencah.

DELO

Ko je delal v zlatarstvu, se je med drugim izučil tudi za vdelovanje dragocenih kamnov, tehnike graviranja srebra (niello). Zaradi zlatarskih znanj je dobil naročilo za eno svojih zgodnjih del – upodobitev dveh prerokov, ki sta bila izdelana iz srebra, v cerkvi San Jacopo di Pistoia, leta 1398.
Družil se je s takratnimi učenjaki, kar je v njem sprožilo razmišljanja o merjenju časa in o gibanju ter se posledično odrazilo v izdelovanju ur; ustvaril naj bi celo eno prvih budilk v zgodovini.

Pri matematiku Paolu dal Pozzo Toscanelliju se je učil geometričnih znanj.

Razvoj linearne perspektive

Ukvarjal se je s perspektivo, ki mu jo je uspelo zrisati tako, da so njegove risbe (npr. skica trga San Giovanni, hiša bratovščine Misericordia, …) vzpodbudile druge umetnike k preučevanju perspektivičnih problemov. Svoje znanje o perspektivi je prenesel tudi na slikarja Masaccia, ki je eden izmed prvih linearno perspektivo začel uporabljati v svojih delih.

Kiparstvo

Zelo pomembno je bilo prijateljstvo s kiparjem Donatellom, ki je v njem vzbudilo željo po kiparjenju.
Eno večjih naročil je bil ‘kip sv. Marije Magdalene pri pokori’ za samostan Santo Spirito, s katerim je požel številne pohvale, a je podoba skupaj s cerkvijo v požaru leta 1471 zgorela.
Donatello je okoli leta 1410 za kapelo Bardi di Vernio (del katedrale Santa Croce) naredil razpelo, ki pa ga je Brunelleschi kritiziral in še sam naredil enega, ki ga danes lahko najdemo v cerkvi Santa Maria Novella.
Leta 1401 so v Firencah razpisali natečaj za izdelavo motiva za dvoje bronastih vrat krstilnice San Giovanni, na katerem je zmagal Lorenzo Ghiberti. Brunelleschi je bil drugi; svoje delo je podaril Cosimu de’ Mediciju, ta je delo postavil v staro zakristijo San Lorenza.

Slika 2: Filippo Brunelleschi, 1830, kip blizu Florentinske katedrale

 

Slika 3: Filippo Brunelleschi, 1410-1415, Brunelleschijevo razpelo (Santa Maria Novella)

Arhitektura

Zaradi ureditev in prenov različnih hiš se je uveljavil kot arhitekt.
Po natečaju za krstilnico sta se Donatello in Brunelleschi odpravila v Rim študirat stara svetišča. Donatello se je posvetil kiparstvu, medtem ko se je Brunelleschi ukvarjal z arhitekturo. Brunelleschi je tako preučil vse možne oblike stavb (kopališča, bazilike, različne oblike svetišč, vodovode, …) ter arhitekturne detajle, stebre. zanimalo ga je tudi, kaj drži stavbe skupaj (preučil in nato oživil je železno naporo) ipd.
Med gradnjo kupole se je Brunelleschi lotil tudi drugih projektov:
–    model kapiteljske dvorane v cerkvi Santa Croce (naročilo družine Pazzi)
–    maketa za hišo rodbine Busini
–    maketa zavetišča degl’ Innocenti z ložo
–    model opatije za redne kanonike (naročilo Cosima de’ Medicija)
–    maketa utrdbe v Vicopisanu
–    načrti za staro mestno trdnjavo, utrditev mostu Ponte a mare, načrt za most pri novi trdnjavi v Pisi
–    zakristija v cerkvi San Lorenza
–    maketa palače za Cosima de’Medicija
–    načrt palače zunaj Firenc, v predelu Ruciano, naročilo Luce Pittija; za slednjega je Brunelleschi naredil Palazzo Pitti
–    maketa za cerkev Santo Spirito idr.

Slika 4: Filippo Brunelleschi, 1401, natečaj za zlata vrata; žrtvovanje Izaka

Slika 5: Brunelleschi, 1393, bazilika San Lorenzo

Kupola na florentinski katedrali (1420-1436)

Po smrti gotskega arhitekta Arnolfa di Cambia si ni nihče upal lotiti postavljanja kupole na katedralo Santa Maria del Fiore (zaradi premera), Brunelleschi pa si jo je vzel za izziv in tako preučil Panteon.
Leta 1407 se je vrnil v Firence, kjer so razpisali natečaj za arhitekte in inženirje, v katerem so želeli pridobiti rešitev za postavitev kupole na florentinsko katedralo. Brunelleschi si je za kupolo zamislil šilast lok (namesto pravilne polkrogle) ter dvojno lupino. Razsodnikov ni uspel prepričati, dokler jim z obokanjem kapele v cerkvi Santa Felicitá in kapele v cerkvi San Jacopo sopr’Arno ni dokazal svoje teorije, da se da kupolo postaviti brez opornega ogrodja. Tako so ga postavili za glavnega mojstra, a so mu navsezadnje (zaradi Brunelleschijevih nasprotnikov) vseeno dodelili Ghibertija kot nadzornega. S prevaro se je Brunelleschi Ghibertija znebil in kupolo izdelal sam.
Novost pri izdelavi kupole je bila predvsem že v začetku zasnovana maketa, iz katere je Brunelleschi izhajal, prav tako je v zvezi z delavci poskrbel za varnost in prehrano, naredil pa je marsikatero izboljšavo na področju same gradnje (npr. naprave za dvigovanje materiala, ki jih niso izboljšali vse do industrijske revolucije, pri snovanju pa mu je pomagalo znanje urarstva). Preden so izdelali svetlobnico na vrhu, je Brunelleschi umrl, a je pred tem kupolo zasnoval v celoti (vključno s svetlobnico, kroglo in križem na vrhu).

Slika 6: Filippo Brunelleschi, 1446, notranjost kupole (florentinska katedrala)

ZAKLJUČEK

Filippo Brunelleschi je eden od začetnikov renesanse v Italiji, za katero lahko rečemo, da predstavlja “revolucijo” v arhitekturi glede na miselnost (preteklega) srednjega veka. V središče je znova postavljen človek – ki naj bi bil nekakšen osnovni gradnik družbe in dogodkov v njej. Z zgledovanjem po antičnih vzorih (loki, centralnost, arhitekturni detajli – arhitrav, stebri ipd.) je dokazal, da zgodovina vedno znova oživlja minule dosežke.
Poleg tega je postal utemeljitelj nove dobe in je s svojim delom tlakoval pot največjim arhitektom, njegovo najbolj veličastno delo pa še danes stoji kot dejanski spomenik v času.

SUMMARY

Filippo Brunelleschi, born in 1377 in Florence, Italy, was one of the leading architects and engineers of the Italian Renaissance, and is best known for his work on the Cathedral of Santa Maria del Fiore (the Duomo) in Florence. He was the first modern engineer and an innovative problem solver, building his major work, the dome of the Cathedral in Florence, with the aid of machines that he invented specifically for the project. He also »rediscovered« the principles of linear perspective. Brunelleschi is also known for building or rebuilding military fortifications in such Italian cities as Pisa, Rencine, Vicopisano, Castellina and Rimini.
Brunelleschi died in Florence on April 15, 1446, and is entombed in
the Duomo.

VIRI

VIR 1: VASARI, Giorgio. 2007. ŽIVLJENJA UMETNIKOV. Ljubljana: Studia humanitatis. ISBN 978-961-6262-81-1
VIR 2: MUELLER, Tom. 2014. National Geographic [online]. Februar, letnik 2014, št. 255, [citirano 18.1.2015; 23.32], stran 84. Dostopno na spletnem naslovu: http://ngm.nationalgeographic.com/2014/02/il-duomo/mueller-text
VIR 3:  SLAVINSKY, Rachel. 2006. JOURNAL OF ART HISTORY [online]. Februar, letnik 2006, št. 225, [citirano 21.1.2015; 11.47]. Dostopno na spletnem naslovu: http://journal.utarts.com/articles.php?id=2&type=pape

Slikovni viri

SLIKA 1: OBAL, Marcus. 2008. Il Duomo [slika]. [Citirano 26.12.2016; 13.31]. Dostopno na spletnem naslovu: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Il_Duomo_Florence_Italy.JPG  (CC BY-SA : Priznanje avtorstva – deljenje pod enakimi pogoji)
SLIKA 2: Richardfabi (uporabniško ime; baza: Wikipedia). 2005. Brunelleschi [slika]. [Citirano 21.1.2015; 11.56]. Dostopno na spletnem naslovu: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Bunelleschi.jpg  (PD : javna last)

SLIKA 3: Sailko (uporabniško ime; baza: Wikipedia). 2008. Crocifisso di Brunelleschi [slika]. [Citirano 21.1.2015; 11.58]. Dostopno na spletnem naslovu: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Crocifisso_di_brunelleschi,_1410-15_02.JPG (CC BY-SA : Priznanje avtorstva – deljenje pod enakimi pogoji)
SLIKA 4: Sailko (uporabniško ime; baza: Wikipedia). 2009. Filippo Brunelleschi, formella per il concorso delle porte del battistero [slika]. [Citirano 26.12.2016; 12.04]. Dostopno na spletnem naslovu: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Brunelleschi,_sacrificio_di_Isacco.JPG (CC BY-SA : Priznanje avtorstva – deljenje pod enakimi pogoji)
SLIKA 5: BAUER, Stefan. 2004. Basilica di San Lorenzo [slika]. [Citirano 26.12.2016; 13.19]. Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Einblick_LH2_San_Lorenzo_Florenz.jpg (CC BY-SA : Priznanje avtorstva – deljenje pod enakimi pogoji)
SLIKA 6: VILLA,  Paolo. 2015. Notranjost kupole florentinske katedrale [slika]. [Citirano 26.12.2016; 13.25]. Dostopno na spletnem naslovu: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:03_2015_Giudizio_Universale-Cristo-Giorgio_Vasari-Federico_Zuccari-Cupola-Santa_Maria_del_Fiore_(Firenze)_Photo_Paolo_Villa_FOTO9275bis.JPG (CC BY-SA : Priznanje avtorstva – deljenje pod enakimi pogoji)

Avtorji

DEJAK, Anže. 2014 – 15;
ERZIN, Mojca 2015 – 16
DIM, Tjaša. 2016 – 17
KUNAVER, Gašper 2018 -19